Na internetu in v različnih priročnikih pogosto najdemo sezname z naslovi, kot so “10 korakov, kako prenehati kaditi”. Takšni seznami obljubljajo preprost in strukturiran pristop k opuščanju kajenja. Toda če bi takšni koraki zares delovali za večino ljudi, bi kajenje verjetno že zdavnaj skoraj izginilo.
Razlog, zakaj ti pristopi pogosto ne prinesejo trajnih rezultatov, je v tem, da večinoma nagovarjajo predvsem zavestno raven vedenja, medtem ko dejanski vzroki navade pogosto izvirajo iz nezavednih vzorcev.
Tipični nasveti za prenehanje kajenja
Veliko priporočil za opuščanje kajenja temelji na zavestnih spremembah vedenja. Med najpogostejšimi nasveti so:
- zamenjajte rutino,
- izogibajte se sprožilcem ali poživljajočim situacijam,
- žvečite žvečilni gumi,
- pijte več vode.
Vsi ti ukrepi so usmerjeni v spremembo zunanjega vedenja. Gre za zavestne strategije, ki poskušajo obvladovati simptom – torej samo dejanje kajenja.
Problem zavestnih rešitev
Večina ljudi te nasvete že pozna. Pravzaprav jih mnogi poznajo zelo dobro. Kljub temu pa poznavanje pravilnega vedenja pogosto ni dovolj, da bi ga tudi dejansko izvajali.
Če bi bilo zgolj zavedanje dovolj, potem:
- se nihče ne bi prenajedal,
- nihče ne bi kadil,
- nihče ne bi odlašal z nalogami.
Vsi namreč na neki ravni že vemo, kaj bi bilo za nas bolje. Pa se kljub temu pogosto zgodi nekaj drugega – ali celo ravno nasprotno od tega, kar smo si zavestno zadali.
To kaže na pomembno razliko med tem, kar vemo, in tem, kako dejansko delujemo.
Zakaj se navada kljub temu nadaljuje?
Razlog pogosto ni v sami snovi ali vedenju. Problem običajno ni nikotin, ni hrana in pogosto tudi niso sama opravila, ki jih odlašamo.
Jedro problema so nezavedni vzorci v naši podzavesti.
Ti vzorci so pravzaprav programi, ki so nastali zelo zgodaj v življenju. Nastali so z določenim razlogom – v nekem obdobju so imeli funkcijo in so posamezniku pomagali pri soočanju z določenimi občutki, situacijami ali notranjimi napetostmi.
Kar je nekoč delovalo kot prilagoditev ali zaščita, lahko kasneje v življenju postane omejujoč vzorec. Takrat posameznika začne držati v ponavljajočem se ciklu oziroma začaranem krogu vedenja.
Zakaj je pomembno delati na vzroku
Ko poskušamo spremeniti navado zgolj na ravni simptoma, pogosto naletimo na odpor ali ponavljajoče se vračanje k staremu vedenju.
Drugačen pristop je usmerjen v razumevanje in spreminjanje vzroka. Ko posameznik začne delati na tem globljem nivoju, lahko simptom postopoma izgubi svojo funkcijo.
Če vedenje ni več potrebno kot način regulacije notranjih stanj ali odziv na stare vzorce, se lahko začne spontano spreminjati.
Sprememba na ravni podzavesti
Če želite prekiniti navado na ravni podzavesti, je smiselno začeti z vprašanjem o vzroku. Ko prepoznamo, kaj navada pravzaprav podpira ali nadomešča, lahko veliko bolj ciljno začnemo proces spremembe.
Ko se naslavlja pravi izvor problema, pogosto ni več potrebno nenehno nadzorovati simptomov. Sprememba lahko postane bolj stabilna in dolgoročna.