Večina slabih navad sploh ni zavestna odločitev
Ko ljudje razmišljajo o spremembi navad, pogosto predpostavljajo, da je glavni problem pomanjkanje volje. Verjamejo, da bi morali biti bolj disciplinirani, bolj motivirani ali bolj odločni. V resnici pa je težava pogosto drugje.
Paradoks avtomatizma temelji na spoznanju, da večina slabih navad sploh ni več zavestna odločitev. Sčasoma postanejo avtomatizirani vzorci vedenja, ki se odvijajo skoraj brez razmišljanja.
Prav zato lahko človek iskreno želi opustiti določeno navado, pa se kljub temu vedno znova znajde v istem vedenjskem vzorcu. Ne zato, ker si spremembe ne želi dovolj, ampak zato, ker navada deluje na ravni avtomatizma.
Kako nastane avtomatizem
Večina navad deluje po zelo preprosti strukturi.
Najprej obstaja nek sprožilec oziroma »trigger«. To je lahko določena situacija, čas dneva, čustveno stanje, kraj ali dejavnost. Na ta sprožilec se sčasoma poveže določeno vedenje, ki posamezniku prinese neko obliko nagrade ali olajšanja.
Primer je lahko pitje kave in kajenje cigarete. Če nekdo ob kavi redno prižge cigareto, se med obema dejavnostma postopoma ustvari močna povezava. Sčasoma postane cigareta skoraj samoumeven del pitja kave.
Takrat navada ni več rezultat premišljene odločitve. Dogaja se avtomatično.
Prav zato navado imenujemo navada – ker se zgodi brez večjega zavestnega razmisleka.
Zakaj volja pogosto ni dovolj
Mnogi ljudje poskušajo navade spremeniti tako, da se še bolj trudijo ali si postavljajo strožja pravila. Toda če je vedenje že avtomatizirano, zgolj moč volje pogosto ni dovolj.
Težava ni nujno v tem, da človek nima dovolj samokontrole. Težava je v tem, da avtomatizem deluje hitreje od zavestnega razmišljanja.
Ko se sproži ustaljen vzorec, telo in um pogosto že začneta izvajati vedenje, še preden se posameznik sploh zave, kaj se dogaja.
Zato sprememba navad ni toliko problem volje, kot je problem avtomatizma.
Prvi korak spremembe: Vnos zavesti v avtomatizem
Prvi pomemben korak pri spreminjanju navad je poseg v avtomatični proces.
To pomeni, da se naučimo opaziti trenutek, ko se navada začne odvijati. Cilj ni takoj popolna sprememba vedenja, temveč predvsem razvoj zavedanja.
Če na primer nekdo pije kavo in že avtomatično poseže po cigareti, lahko za trenutek ustavi gib in postane pozoren na dogajanje.
V tistem trenutku si lahko reče:
»Aha, tukaj imam povezavo. Tukaj se nekaj dogaja.«
Ta kratek trenutek zavedanja je izjemno pomemben. Predstavlja prekinitev avtomatizma in ustvarja prostor za drugačno izbiro.
Ko začnemo v avtomatične vzorce vnašati zavestno pozornost, navada izgubi del svoje samodejne moči. Ravno zato se sprememba pogosto začne na ravni opazovanja in zavedanja.
Ko se spremeni avtomatizem, se začne spreminjati tudi navada
Vsakič, ko se zavestno vključimo v avtomatični proces, oslabimo star vedenjski vzorec. Namesto da bi navada tekla po ustaljenih tirnicah, začnemo ustvarjati nove možnosti odzivanja.
To ne pomeni, da se bo navada spremenila čez noč. Pomeni pa, da se začne spreminjati mehanizem, ki jo ohranja.
Ko avtomatizem ni več popolnoma nezaveden, postane sprememba bistveno lažja.
Delo na nezavednih avtomatizmih
Ko posameznik razvije več zavedanja o svojih vedenjskih vzorcih, lahko sledi naslednji korak: delo na nezavednih avtomatizmih, ki navado poganjajo.
Na tej ravni se lahko uporabljajo različni pristopi, katerih cilj je neposrednejša sprememba samega vzorca. Namesto da bi se ukvarjali zgolj z vedenjem na površini, se osredotočamo na procese, ki vedenje ustvarjajo in vzdržujejo.
S tem lahko posežemo neposredno v strukturo navade in začnemo spreminjati vzorec na globlji ravni.
Conclusion
Paradoks avtomatizma nas uči, da slabe navade pogosto niso posledica šibke volje ali pomanjkanja motivacije. Veliko pogosteje gre za avtomatizirane vzorce, ki se sprožajo brez zavestne odločitve.
Prvi korak spremembe zato ni večja disciplina, temveč večje zavedanje. Ko prepoznamo sprožilce in začnemo zavestno posegati v avtomatične procese, ustvarimo prostor za nove izbire. Šele nato lahko učinkovito delamo tudi na globljih nezavednih vzorcih, ki navado vzdržujejo.
Sprememba navade se torej začne v trenutku, ko avtomatizem postane viden. Takrat se odpre možnost za trajno spremembo.