Kako z enostavno vajo prepoznati razliko med fiziološko lakoto in čustvenim hranjenjem
Velikokrat se znajdemo v situaciji, ko ne vemo povsem jasno:
Ali je to, kar čutim, res osnovna fiziološka potreba po hrani – ali gre za navado, željo po pomiritvi, po ugodju, po tem, da bi z jedjo ublažili nek notranji občutek?
Razlikovanje med fiziološko lakoto in čustvenim impulzom po hrani je ključno, če želimo razviti bolj zdrav odnos do prehranjevanja in do lastnih notranjih stanj. Dobra novica je, da obstaja preprosta, učinkovita vaja, s katero lahko to razliko začnemo zaznavati bolj jasno.
Preprosta vaja: »Bodiček« oziroma sken telesa
Ena izmed najbolj enostavnih in učinkovitih tehnik je t. i. sken telesa (včasih poimenovan tudi »bodiček«).
Vaja traja manj kot minuto in jo lahko izvedete kjerkoli.
Lahko:
- obdržite oči odprte
- ali jih zaprete, če vam je tako lažje
Postopek je preprost:
- Ustavite se za trenutek.
- Pozornost usmerite v telo.
- Mentalno »preskenirajte« telo od glave navzdol.
- Opazujte – brez analiziranja in brez presojanja.
Ključno vprašanje je: Kaj dejansko zaznavam v telesu?
Kaj opazovati med skenom telesa?
Med opazovanjem se vprašajte:
- Je kakšen del telesa posebej zakrčen ali zategnjen?
- Čutim napetost v ramenih, vratu, čeljusti?
- Je v trebuhu prisotna »kepa«?
- Gre za občutek praznine ali »luknje« v želodcu?
- Je prisoten notranji nemir, ki si želi tolažbe?
Pomembno je razlikovati med:
Fiziološko lakoto
- postopno narašča
- prisotna je telesna praznina
- telo daje jasne signale po energiji
- po obroku nastopi zadovoljstvo in umiritev
Čustvenim impulzom po hrani
- pojavi se nenadno
- pogosto je povezan z napetostjo, nemirom ali notranjim pritiskom
- ni nujno vezan na telesno praznino
- po hranjenju pogosto ostane občutek nelagodja ali krivde
Povezava z dogodki in čustvi
Ko opazite telesne občutke, si lahko zastavite še eno vprašanje:
Se je danes zgodilo kaj, kar je v meni sprožilo napetost ali neprijetno čustvo?
Morda:
- neprijeten pogovor
- občutek zavrnitve
- pritisk ali stres
- dolgotrajen občutek, ki vas spremlja že nekaj časa
Če zaznate povezavo med notranjim nemirom in konkretnim dogodkom ali čustvom, je to pogosto znak, da ne gre za fiziološko lakoto, temveč za čustveno komponento.
Hrana kot način regulacije čustev
V takšnih primerih ne gre za zadovoljevanje telesne potrebe po energiji, temveč za poskus regulacije nečesa, kar v resnici ni fiziološkega izvora.
Hrana lahko postane:
- način pomiritve
- oblika tolažbe
- sredstvo za ublažitev notranje napetosti
- začasni odmik od neprijetnih občutkov
To samo po sebi ni »napaka«. Gre za naučen vzorec regulacije, ki je morda nekoč deloval. Vprašanje pa je, ali nam dolgoročno res koristi.
Naslednji korak: čustvena regulacija namesto avtomatskega hranjenja
Ko prepoznamo, da je v ozadju čustvena komponenta, se odpre pomembno vprašanje:
- Kaj se v meni pravzaprav dogaja?
- Katero čustvo skušam pomiriti?
- Kako lahko to stanje reguliram na bolj neposreden način?
Namesto da avtomatsko posežemo po hrani, lahko:
- ostanemo nekaj trenutkov z občutkom
- ga poimenujemo
- preverimo, kaj bi v tistem trenutku res potrebovali (počitek, pogovor, mejo, razbremenitev)
Zaključek
Razlikovanje med fiziološko lakoto in čustvenim impulzom po hrani ni vedno preprosto. Vendar že kratka, enominutna vaja skena telesa lahko bistveno poveča zavedanje.
Ko si vzamemo trenutek za stik s telesom, pogosto odkrijemo, da:
- ne potrebujemo nujno hrane,
- temveč regulacijo čustva,
- razrešitev napetosti,
- ali prostor za nekaj, kar želi biti prepoznano.
In prav v tem prostoru zavedanja se začne resnična sprememba odnosa do hrane – ter do sebe.