To ni program za “pravilno prehranjevanje”.
To je prostor za resnične, trajne spremembe – brez prisile, brez sramu in brez zatiranja.
Vaše telo ni vaš sovražnik. Vaši občutki niso napaka. In vi niste preveč.
Dobrodošli nazaj k sebi.
Ko želimo prekiniti škodljivo ali nezaželeno navado, večina ljudi naredi isto napako. Osredotočimo se na simptome, namesto na pravi vzrok problema. Zaradi tega se pogosto znajdemo v začaranem krogu poskusov, razočaranja in ponavljanja istih vedenj. Veliko ljudi se sprašuje, zakaj tudi po stotem poskusu z več discipline, več samokontrole in več truda sprememba še vedno […]
Najpogostejša napaka pri opuščanju škodljivih navad Read More »
Kako z enostavno vajo prepoznati razliko med fiziološko lakoto in čustvenim hranjenjem Velikokrat se znajdemo v situaciji, ko ne vemo povsem jasno:Ali je to, kar čutim, res osnovna fiziološka potreba po hrani – ali gre za navado, željo po pomiritvi, po ugodju, po tem, da bi z jedjo ublažili nek notranji občutek? Razlikovanje med fiziološko
Uvod: zmota, ki jo dela večina ljudi Večina ljudi, ki želi shujšati ali prenehati s prenajedanjem, naredi isto napako. In to ni napačna prehrana. Ni premajhna disciplina. Niti ni napačno štetje kalorij.Največja napaka je, da poskušamo premagati svoje telo, namesto da bi začeli sodelovati z njim. Ko se postavimo v mentaliteto boja – “moram premagati
Največja napaka pri hujšanju: zakaj boj proti telesu vedno odpove Read More »
Ko ljudje želijo shujšati ali prenehati s prenajedanjem, se skoraj vedno osredotočijo na iste stvari: prehrano, kalorije, disciplino in zavestno voljo. A prav tu se skriva ena največjih napak, ki jo naredi približno 90 % ljudi. Največja napaka pri hujšanju namreč ni napačna prehrana, ni število kalorij in ni pomanjkanje volje. Največja napaka je v
Največja napaka pri hujšanju in prenajedanju, ki jo naredi večina ljudi Read More »
Ko vprašanja o hrani ne prinašajo odgovorov Mnogi, ki se soočajo s čustvenim prenajedanjem, si pogosto zastavljajo vprašanja, kot so: Kaj naj jem? Koliko naj jem? Kdaj naj jem? Toda veliko pomembnejše vprašanje je: zakaj sploh jem takrat, ko nisem lačen?Prenajedanje samo po sebi ni napaka – je simptom, odziv telesa in uma na neko
Emotional overeating: why it's not a mistake but a message from the body Read More »
Nezavedno hranjenje: ko hrana postane nekaj več kot le obrok Veliko ljudi v resnici sploh ne ve, kdaj in zakaj je. Številni klienti, ki prihajajo na terapijo, omenjajo težave, kot so prenajedanje ali stalna želja po hrani. Pogosto šele po terapevtskem srečanju začnejo opažati, koliko so v resnici jedli nezavedno. Hrana je mnogo več kot
Why we really eat: unconscious patterns, emotions and the path to balance Read More »
Hrana kot tolažba in nagrada Zakaj še naprej jemo, čeprav smo že siti – včasih celo do bolečin v trebuhu? Zakaj se nato počutimo krive, razočarane, ali celo ogorčene nad sabo? Ti občutki niso naključni. Pogosto se za prenajedanjem skrivajo globlji čustveni vzorci, ki izvirajo iz naše preteklosti. Hrana je lahko služila kot tolažba, nagrada
Why we eat when we're not hungry: emotional patterns that lead to overeating Read More »
Veliko ljudi, ki poiščejo pomoč pri hujšanju ali čustvenem prenajedanju, prihaja z mislijo, da jih bo hipnoterapevt preprosto »odvadil« določene hrane. Pogosto pričakujejo, da bo hipnoza poskrbela, da nikoli več ne bodo segli po čokoladi ali čipsu. A resnica je ravno nasprotna – nikoli ne gre za čips. Strategije proti nezavednim vzorcem Ena najpogostejših napak,
From strategies to lasting behaviour change: why weight loss is not about crisps Read More »
Zavest in nezavedno – dve plati istega uma Milton Erickson, eden najbolj priznanih hipnoterapevtov 20. stoletja, je nekoč dejal, da je naša zavest pametna – resnično pametna –, vendar je naše nezavedno tisto, ki nosi pravo modrost. Prav v tem delu uma se skriva moč za spremembo, ki jo hipnoterapija zna nagovoriti in aktivirati.Zato v
Če ste se znašli v začaranem krogu diet, odpovedovanj, občutkov krivde in ponovnih padcev, ste na pravem mestu. Ta seznam videov razkriva povsem drugačen pristop – tak, ki ne izhaja iz kontrole, temveč iz razumevanja. Ne gre za čokolado. Ne gre za čipse.Gre za to, kaj vas tiho potiska k hrani, ko si v resnici