»Ali je s hipnozo res mogoče lajšati bolečine?«
To je vprašanje, s katerim se redno srečujem. In ob tem je zanimivo, kako hitro pozabimo na vsakodnevne izkušnje, ki nam že same po sebi kažejo, da je zaznavanje bolečine veliko bolj prilagodljivo, kot si mislimo.
Vsakodnevni primeri, ki jih pogosto spregledamo
Ste se že kdaj urezali ali opraskali, pa tega sprva sploh niste čutili?
Pogosto se zgodi, da poškodbe ne zaznamo takoj – še posebej, če je ne vidimo. Šele ko opazimo kri ali rano, se pojavi občutek bolečine.
To nam jasno pokaže, da bolečina ni zgolj neposreden in avtomatičen odziv telesa na poškodbo. Način, kako jo doživimo, je močno povezan z našo pozornostjo, interpretacijo in trenutnim stanjem zavesti.
Ekstremne situacije in naravna protibolečinska zaščita
V ekstremnih okoliščinah je ta pojav še bolj izrazit.
Ljudje, ki so hudo poškodovani v nesrečah, lahko:
- hodijo naokoli,
- ne zaznavajo bolečine,
- pomagajo drugim,
- delujejo relativno funkcionalno,
vse dokler se situacija ne umiri. Šele kasneje, ko akutna nevarnost mine, se začnejo zavedati resnosti poškodb.
Zakaj?
Ker v stresnih situacijah možgani sproščajo endorfine – naravne protibolečinske snovi, ki delujejo podobno kot analgetiki. Ta pojav imenujemo stresna analgezija.
Podoben mehanizem opazimo pri športnikih. Tekmovalec lahko z močno poškodovanim gležnjem dokonča maraton, šele po koncu tekme pa začuti polno intenzivnost poškodbe. Med naporom in visoko motivacijo bolečina ni v ospredju zaznave.
Čustvena vpletenost in fokus
Bolečino pogosto slabše zaznavamo tudi takrat, ko smo močno čustveno vpleteni – na primer v situacijah reševanja otroka ali druge ogrožene osebe.
Intenzivna osredotočenost na cilj preusmeri pozornost stran od telesnih občutkov.
Eden izmed ključnih dejavnikov je torej stanje globoke osredotočenosti – stanje fokusa ali t. i. »flowa«.
In prav to je bistvo hipnoze.
Hipnoza kot stanje globoke osredotočenosti
Hipnoza ni mističen pojav. Je stanje poglobljenega fokusa, v katerem se aktivirajo enaki ali podobni mehanizmi kot pri stresni analgeziji.
V tem stanju:
- se spremeni način procesiranja bolečinskih signalov,
- aktivira se živčni sistem na drugačen način,
- sproščajo se naravni endorfini,
- zaznava bolečine postane blažja ali se začasno umakne iz zavestne pozornosti.
Ne gre za to, da bi hipnoza »odstranila« bolečino na čaroben način.
Gre za to, da aktivira naravne sposobnosti telesa, ki jih že imamo.
Kje se hipnoza uporablja za lajšanje bolečine?
Prav zaradi teh mehanizmov se hipnoza uporablja na različnih področjih, med drugim pri:
- kroničnih bolečinah,
- zobozdravstvenih posegih,
- porodu,
- nekaterih medicinskih postopkih.
V vseh teh primerih ne gre za nadomestek medicinske oskrbe, temveč za podporo telesnim mehanizmom, ki zmanjšujejo subjektivno doživljanje bolečine.
Ne gre za čarovnijo – gre za aktivacijo naravnih mehanizmov
Pomembno je poudariti: hipnoza ne daje telesu ničesar, česar že ne bi imelo.
Ne vnaša umetnih snovi.
Ne izklaplja realnosti.
Ne briše poškodb.
Aktivira pa živčni sistem na način, ki spodbuja sproščanje endorfinov in spremeni odnos do bolečinskega dražljaja.
Zato vprašanje ni, ali hipnoza deluje. Vprašanje je, ali dovolimo telesu, da uporabi to, kar že zna.
Kako to izgleda v praksi?
Brez mistike.
Brez pretiravanja.
Brez izgubljenega nadzora.
Hipnoza za lajšanje bolečine je strukturiran proces, v katerem posameznik ostaja sodelujoč, osredotočen in varen. Gre za usmerjanje pozornosti, poglabljanje fokusa in aktivacijo notranjih virov.
Če vas zanima, kako to poteka v praksi in kako se lahko uporablja na konkreten, strokoven način, je smiselno pridobiti preverjene informacije ter izkušnjo v varnem terapevtskem okolju.